APDEJT.si

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Vatikana, je kritiziral izjavo italijanske ministrice za družino, Eugenije Roccella, glede obiskov Auschwitza, rekoč, da "tja ne greš na izlet, ampak se spominjaš neizmerne tragedije". Roccella se je strinjala s Parolinom in dejala, da je to želela povedati.

Vatikan ostro obsoja dogajanje v Gazi. Kardinal Pietro Parolin je obsodil vojno v Gazi kot "nehumano in neupravičeno" ter kritiziral globalno neukrepanje in izraelski vojaški odziv. Poudaril je podporo Vatikana palestinski državnosti in izpostavil, da Izrael cilja na nezaščitene Palestince, medtem ko mednarodna skupnost ne uspe ustaviti "pokola". Kardinal je dejal, da Izrael izvaja pokol v Gazi.

Izraelski napad na Gazo vstopa v tretje leto, pri čemer je bilo ubitih že skoraj 67.200 Palestincev. Palestinska deklica je bila ranjena, ko jo je v Gazi zadela 'potepuška krogla' iz izraelskega drona. Izrael danes obeležuje drugo obletnico napada palestinskih gverilcev na jugu države, Hamas in izraelski pogajalci pa se v Egiptu posredno pogovarjajo o 20 točkah ameriškega mirovnega načrta.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so se pojavile obtožbe, da je Izrael kriv za Hamasove zločine. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Donald Trump naj bi s prekinitvijo ognja Netanjahuju omogočil skoraj vse, kar je želel. Izvedena je bila anketa o pogledu na konflikt v Gazi.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je v Vatikanu srečala s papežem Leonom XIV. Pogovori so se osredotočili na promocijo miru, solidarnosti in krščanskih vrednot v svetu, ki se sooča z različnimi izzivi. Med srečanjem s kardinalom Pietrom Parolinom so obravnavali tudi varnostne razmere na lokalni ravni.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je z družino v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. Med obiskom, ki je trajal približno eno uro, je Nawrocki papežu podaril darilo. Poleg tega je papež Leon XIV sprejel tudi izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, kjer se je zavzel za mir in rešitev dveh držav.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Izraelski predsednik Isaac Herzog se bo v četrtek mudil na enodnevnem obisku v Vatikanu, kjer se bo na povabilo papeža Lava XIV. sestal z njim. Srečanje poteka v času, ko papež poziva k prekinitvi vojne v Gazi.

Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je izrazil presenečenje nad dogajanjem v Gazi, kljub svetovni obsodbi. Parolin je situacijo označil za "absurdno" in izrazil obžalovanje, da ni videti rešitve.

Papež Frančišek je izrazil globoko žalost in sožalje ob napadu na župnijo Bienheureuse-Anuarite v Komandi v Demokratični republiki Kongo, v katerem je umrlo približno 40 ljudi. V telegramu, poslanem v njegovem imenu s strani državnega tajnika Pietra Parolina, je papež izrazil sožalje družinam žrtev in prizadeti krščanski skupnosti, hkrati pa zagotovil svojo bližino in molitve.

Glavni diplomat Vatikana, kardinal Pietro Parolin, je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Parolin je poudaril, da je Vatikan ta korak storil že leta 2015 in da je priznanje Palestine ključnega pomena za sožitje obeh držav v avtonomiji in varnosti, kot je dejal v izjavah za medije v Rimu.

Štirideset nekdanjih veleposlanikov je v odprtem pismu pozvalo italijansko premierko Giorgio Meloni, naj Italija nemudoma prizna Državo Palestino. Pismo je sledilo Meloniinim izjavam, da je priznanje Palestine zaenkrat preuranjeno.

Vatikan je izrazil globoko nezaupanje do izraelskih trditev, da je bil napad na katoliško cerkev v Gazi, ki je terjal dve življenji, zgolj pomota. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, je v imenu Svetega sedeža zahteval popolno pojasnilo incidenta in poudaril, da Vatikan ne bo pozabil tega "smrtonosnega poteza". Ta dogodek je močno omajal zaupanje med Vatikanom in Izraelom.

Vatikan je okrepil svoje dvome glede izraelskih trditev, da je bil napad na katoliško cerkev v Gazi pomota. Kardinal Pietro Parolin je poudaril, da Vatikan sumi v verodostojnost izraelskih pojasnil. Njegovi komentarji so sledili telefonskemu pogovoru med papežem Levom XIV. in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je prej izrazil "globoko obžalovanje". Vatikan je zahteval celovito pojasnilo incidenta. Medtem so izraelske sile streljale na Palestince, ki so čakali na hrano, pri čemer je bilo ubitih najmanj 32 ljudi in ranjenih več kot 100. EU je medtem pozdravila prekinitev ognja med Izraelom in Sirijo, ki je predpogoj za dialog in tranzicijo v Siriji.

Vatikan je izrazil resne dvome glede izraelske različice dogodkov o napadu na katoliško cerkev v Gazi in zahteva temeljito preiskavo. Po besedah vatikanskega državnega sekretarja Pietra Parolina obstaja možnost, da napad ni bil naključen, temveč nameren udarec proti krščanski skupnosti. Vatikan poziva k pojasnitvi okoliščin, da bi se potrdilo, da napad ni bil nameren, s čimer se postavlja pod vprašaj trditve Izraela glede incidenta.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je med obiskom v Roveretu poudaril, da vojne v sedanjem zgodovinskem trenutku prinašajo sence 'temnih obdobij' preteklosti, kar je v nasprotju z željami in pričakovanji. Poleg tega je bila izražena kritika do Nacionalnega združenja sodnikov (ANM) in njegovega predsednika Cesareja Parodija, ki naj bi po mnenju kritikov 'napadli pravosodje'. V ločeni izjavi je Paolo Crepet komentiral politične razmere, poudarjajoč pomen osredotočenja na sedanjost namesto na zgodovinske predsodke.